Alex je velik ljubitelj nogometa, si verjetno predstavljate da v Braziliji ni edini.

In jaz še nikoli nisem bil na nogometni tekmi in vabila na najslavnejši stadion na svetu nisem smel zavrniti. Odšli smo tja z vso družino, tudi štiriletna Maila, šestletni Kaipu in enajstletni Kailani. Otrokom je dal havajska imena, verjetno si tudi to lahko predstavljate zakaj.

Stadion sprejme 80.000 ljudi, na tekmi med Fluminencem in Atlanticom se jih je zbralo 55.000. Z vstopnino so pokasirali 500.000 reaisov (250.000 eurov). To vam tudi pove, odkod taki denarji v nogometu. Čez 3 dni je bila na sporedu že naslednja tekma prvenstva. Dve stvari sta mi odslej jasni – vere in nogometa ni mogoče ubiti – in brazilci imajo oboje – ko so Portugalci ''odkrili'' Brazilijo, so v imenu vere pokrščevali in pobijali prvotne prebivalce, Maje, Azteke, Inke. In vera je globoko zasidrana v ljudeh, v veliki večini pa tudi vera v nogomet. Ko 50.000 tisoč glava množica začne peti in valovati z rokami, stresati prah, spuščati balone je to treba samo doživeti. NA naši tekmi z Rusijo je bil stadion nabito poln – 12.000 ljudi in ko je padel gol je treba huronsko vpitje pomnožiti s pet.